EKOLOŠKO GOJEN BOMBAŽ

Bombaž zadovoljuje približno polovico potreb po vlakninah v svetu. 

Poleg šestih največjih proizvajalcev (Združene države Amerike, Kitajska, Indija, Pakistan, Uzbekistan, Turčija), poteka proizvodnja bombaža v več kot 60 državah po svetu. Predstavlja pomemben vir prihodka za milijone majhnih zakupnikov in pridelovalcev, ter znatno prispeva k nacionalnemu bogastvu mnogih držav v razvoju.

Ekološko gojen bombaž raste v zemlji brez dodanih pesticidov, herbicidov in drugih toksinov, semena le-tega niso pridobljena z genetskim modificiranjem. Metoda ekološke pridelave izboljša rodovitnost zemlje in varuje delavce na tovrstnih gojiščih pred zastrupitvami, hkrati pa ohranja kvaliteto okolja za nas in prihodnje generacije.

Že v 18 državah se poslužujejo ekološke pridelave bombaža, vendar ta še vedno predstavlja zelo majhen del skupne globalne pridelave, vsega skupaj manj kot 0.1%.  Največjo pridelavo so zabeležili v Turčiji, Združenih državah, v Indiji in Peruju.  Manjši poskusni projekti se izvajajo in širijo tudi drugod.

Skozi posamični proces predelave običajnega bombaža v oblačila, se dodajo še številne toksične kemikalije– silikonski vosek, rigorozni ribani petrolej, mehčalci, belila, težke kovine, zaščitna sredstva proti ognju in zemlji, amonijak in formaldehid  (našteli smo jih samo nekaj).

Ekološko kmetijstvo deluje v sorazmerju z naravo, ne proti njej.  Ekološke metode v obzir jemljejo celoten ekosistem in temeljijo na bolj naravnih tehnikah za vzpodbujanje rasti rastlin, uničevanje škodljivcev in zaščito ter krepitev naravnega okolja. Ekološko kmetijstvo stremi k vzdrževanju in povečevanju rodovitnosti zemlje in omogoča pridelovalcem ter živini ugodne življenjske pogoje.

Je bombaž naravno vlakno?

Vsi smo vzgojeni v prepričanju, da je bombaž naravno vlakno. Naravno je, ko je vzgojeno v naravnem okolju in ne s sintetičnimi derivati.

Pod pojmom ‘’bombaž’’ si svet predstavlja podobe naravne, čiste, bele, puhaste tkanine, zdrave in okolju prijazne alternative sintetičnim tkaninam.

Resničnost tradicionalnega bombaža je grozljiva – običajna pridelava bombaža je v veliki meri  vezana na pesticide, pridobljene iz petrokemikalij (naftnih kemikalij), obdelava pa zajema zelo nevarna belila in barvila.

Tradicionalni bombaž je, v procesu od vzgajanja do predelave v tovarnah, obdelan  s številnimi kemikalijami. Ostanki se ohranijo v tkanini kljub pranjem in ostanejo v našem okolju še mnoga nadaljnja leta.

Ekološko gojen bombaž

• Ekološko gojen bombaž je vzgojen v prsti, ki je brez pesticidov, herbicidov in ostalih citoloških strupov vsaj tri leta ter ni pridelan iz genetsko modificiranih semen.
• Naravno kmetovanje uporablja 50% manj fosilnih goriv kot običajno poljedeljstvo.
• En kvadratni meter naravne poljedeljske površine lahko absorbira in uskladišči 3500 cm3 CO2 letno z odstranitvijo toplogrednega plina iz atmosfere.

Ekološke poljedeljske metode izboljšujejo rodovitnost prsti, varujejo zdravje poljedelcev in ohranjajo naše okolje za prihodnje generacije.

Da bi bolje razumeli, zakaj naj bi uporabljali ekološko gojen bombaž, je potrebno razumeti, čemu naj ne bi uporabljali tradicionalnega.

Tradicionalni bombaž:

• Je drugi, s pesticidi najbolj prežet, pridelek na svetu –  takoj za  kavo in pred tobakom.
• Predstavlja samo 3% vseh obdelovalnih površin in samo za bombažne pridelke se porabi enormnih 25% letne proizvodnje pesticidov in 10% letne proizvodnje herbicidov.
• To pomeni, da je 8-krat več pesticidov uporabljenih na enem hektarju običajnega bombaža, kot na hektarju zemlje, posejane z običajnimi prehrambenimi pridelki.
• Pri njegovi pridelavi se uporablja pet od devetih najbolj nevarnih pesticidov (cyanid, dicofol, naled, propargit in trifluralin), ki so znani kot rakotvorni.
• Dve od prevladujočih kemikalij, uporabljenih na bombažu, vključujeta:
• tribufos (defoliator, ki lahko povzroča težave pri dihanju), Agencija za varstvo okolja pa ga obravnava kot možno karcinogeno snov,
• in metil paration (eden od pesticidov, ki se je pojavil v Big Nance Creek-u v Alabami leta 1995 in okužil zalogo vode, zaradi česar je poginilo preko 245.000 rib).

Pesticidi vstopijo v prehranjevalno verigo in podrejo naravno ravnovesje ekosistema. Prenašajo se skozi atmosfero, sledi pesticida DDT (ukinjenega v 70-ih letih) pa se celo danes najde v maščobi arktičnih pingvinov.

Problemi s proizvodnjo tekstila se ne končajo na polju. V času predelave tradicionalnega bombaža v oblačila in ostale izdelke, so dodane številne kemikalije na vsaki stopnji predelave. Silikonski voski, groba petrolejska čistila, mehčalci, belila, težke kovine in formaldehid so le nekatere substance, človeku in okolju nevarne.