Oblačila in obutev
Košarica | št. artiklov: 0
Essential Care - kot vitaminski koktejl
Pogovor z Abi Weeds, idejno vodjo pionirske znamke ekokozmetike Essential care.
Družinsko podjetje Essential care iz angleškega Suffolka spada med začetnike ekokozmetike v Veliki Britaniji. Leta 2003 sta ga ustanovili mati in hči Margaret in Abi Weeds; hči Abi je njegova idejna vodja, Margaret pa gospa, ki za vsako bolezen najde pravo rožico. Kozmetična farmacevtka se je z naravno medicino začela ukvarjati v 80. letih, ker na trgu ni bilo primernih izdelkov za problematično kožo njenih družinskih članov. Kmalu je iz biodinamično pridelanih rastlin iz domačega vrta izdelala šampon za psoriazo, ki mu je sledil prvi šampon s certifikatom za ekokozmetiko britanske Soil Association. Danes linija kozmetičnih izdelkov in izdelkov za osebno nego presega številko 60 in je najobsežnejša linija s certifikatom Soil Association, ki velja za najstrožjega v Evropi, kmalu pa bodo nekateri izdelki kot prvi dobili tudi oznako pravične trgovine. Margaret in Abi Weeds sta v letošnjem letopisu Naravne lepote med dvajsetimi najpomembnejšimi akterji »organskega« gibanja zasedli prvo mesto, Abi, s katero smo se pogovarjali, pa je bila izbrana za zastopnico sveta za zdravje in lepoto v okviru Organic trade group v Veliki Britaniji.
Podjetje vodite skupaj z materjo Margaret, ki je tudi njegova gonilna sila.
Mama je genij, ki stoji za formulami vseh izdelkov. Temelje podjetja je začela postavljati v 80. letih, ker smo imeli v družini veliko težav s kožo, kot je ekcem in podobno. Kot zeliščarka in aromaterapevtka je hotela najti naravno zdravilo zanje. Uporabljala je rastline, ki jih je gojila na vrtu, in po določenem času ustvarila formule, ki so se pokazale kot učinkovite. Ker so prijatelji in sorodniki nenehno spraševali po novih izdelkih, se je njihovo število hitro množilo. Pred petimi leti pa sem materi dejala, da bi morali razširiti krog uporabnikov, in tako je nastala znamka Essential care.
Ponašate se s prvim šamponom s certifikatom za ekokozmetiko na svetu, podelila mu ga je Soil Association, vodilna organizacija za potrjevanje ekološko pridelanih izdelkov v Veliki Britaniji. Kako ste pridobili njen certifikat?
Ni bilo prav lahko. Postopek pridobitve certifikata je trajal okoli pet mesecev, izdelek pa je nastajal okoli pet let. Soil Association zahteva, da mora izdelek z oznako made with x % organic vsebovati vsaj 70 odstotkov ekološko pridelanih sestavin, ostalih 30 odstotkov pa mora biti naravnega oziroma rastlinskega izvora, ne sme škodovati zdravju ljudi in živali in biti mora biološko razgradljivih, izdelek z oznako organic pa mora imeti vsaj 95 odstotkov ekološko pridelanih sestavin. Naš šampon nosi prvo oznako. Je brez sintetičnih konzervansov in detergentov, vsebuje pa zelišča, ki lase mehčajo, zato je hkrati tudi balzam. Je nekakšna magična formula, ki se je obnesla pri številnih uporabnikih. Veliko naših izdelkov ima tudi oznako organic.
Certifikatov za ekokozmetiko je v Evropi več, vendar velja, da ima certifikat Soil Association najstrožja merila.
Soil Association podeljuje certifikate izdelkom z ekološko pridelanimi sestavinami, medtem ko nemška BDIH (izdelki z njenim certifikatom so pri nas najpogostejši, op. p.) podeljuje certifikate za kozmetiko z naravnimi sestavinami, pri čemer od proizvajalcev ne zahteva, da morajo biti sestavine tudi ekološko pridelane. Biti morajo le naravne, na primer rastlinske, ne sintetične. Tudi certifikat Ecocerta zagotavlja le, da imajo izdelki vsaj deset odstotkov ekološko pridelanih sestavin, certifikat Soil Association pa od izdelkov zahteva vsaj 70-odstotni delež ekološko pridelanih sestavin. Prav tako zelo strogo navaja prepovedane sestavine, kot so parabeni (skupina konzervansov, op. p.), sodium laureth sulfate, ki je pogost detergent, naftni derivati in številne druge sestavine, ki jih lahko najdete v konvencionalni kozmetiki.
Od kod pridobivate sestavine za svoje izdelke?
Če je le mogoče, so sestavine iz Evropske unije. Osnova so olivno, kokosovo, avokadovo in druga rastlinska olja. Za vlažilne učinke izdelka uporabljamo aloe vero, namesto sintetičnih dišav pa ekološko pridelana eterična olja vrtnice, sivke, citrusov …, Namesto navadne uporabljamo rožno vodo, ki nastane pri destilaciji eteričnih olj. Pri izdelavi krem uporabljamo naravne emulgatorje iz koruze in sladkorja in naravne konzervanse – eterična olja, ki rok trajanja izdelka podaljšajo na 12 do 18 mesecev, kar je še vedno manj kot pri konvencionalni kozmetiki, vendar je takšen izdelek veliko bolj zdrav.
Pazimo tudi na to, da sestavin ne prevažamo predaleč. Skratka, obnašamo se tako, kot da bi izdelovali ekoživila.
Torej je vašo kozmetiko mogoče tudi pojesti?
Lahko. (Smeh.) Uporabljamo sestavine, ki so tudi v živilih, saj menimo, da je pomembno upoštevati dejstvo, da kar damo na kožo, se skoznjo tudi absorbira. Tako delujejo nikotinski in kontracepcijski obliži.
Kaj pomeni, da ste v ospredju pri oblikovanju inovativne ekokozmetike?
Ustvarili smo prijetne teksture losjonov in krem, ki so zelo podobne konvencionalni kozmetiki. Ko se je ekokozmetika okoli leta 2002 pojavila na tržišču, so bili številni izdelki zelo preprosti in precej mastni. Ljudje so jih sprejeli, vendar ne kot nadomestilo konvencionalne kozmetike.
Razvijamo tudi kozmetiko za odpravljanje specifičnih težav, npr. ekcemov in aken. Hočemo narediti stoodstoten ekošampon, kmalu bomo za nekatere kozmetične izdelke prvi dobili oznako pravične trgovine. Nenehno se trudimo biti v ospredju.
Evropska zakonodaja ne opredeljuje pojma ekokozmetika. Kako ločiti med izdelki prave ekokozmetike in tistimi, ki se le oglašujejo kot taki?
Pridobitev certifikata za ekokozmetiko je za razliko od certifikata za ekoživilo prostovoljna. Če prodajaš ekološko pridelano korenje, moraš zanj imeti ustrezen certifikat, pri kozmetiki pa lahko proizvajalec reče, karkoli hoče. Zato je treba pogledati, ali izdelek nosi oznako katerega od certifikatov za ekokozmetiko, kot so omenjeni Soil Association, BDIH in Ecocert. Slednja sicer nista tako stroga kot prvi, vendar vsaj zagotavljata, da je bil izdelek preverjen v neodvisnem laboratoriju.
Katere so prednosti uporabe ekokozmetike nasproti konvencionalni kozmetiki?
Manj je možnosti za alergije, saj so sestavine bolj kompatibilne s človeškim telesom. Sestavine vsebujejo tudi več vitaminov in mineralov; vitamini so antioksidanti, ki preprečujejo prezgodnje staranje. Če se mažete z ekokozmetiko, je tako, kot če bi popili vitaminski koktejl.
Študij, ki kažejo na negativne stranske učinke sestavin konvencionalne kozmetike, je vse več. Katere so po vašem najpomembnejše?
Pred tremi leti je bila v Veliki Britaniji objavljena študija, ki je pokazala na povezavo med konzervansi – parabeni v deodorantih proti potenju in rakom na prsih. Številni proizvajalci hočejo dokazati, da z uporabo parabenov v kozmetiki ni nič narobe, vendar pa študije nenehno potrjujejo, da se ti absorbirajo skozi kožo in nalagajo v maščobnem tkivu. To je potrdila tudi študija, ki je pokazala, da je koncentracija parabenov v krvi in urinu ljudi, ki so zamenjali konvencionalno kozmetiko z naravno, močno upadla.
Pomembne so tudi številne študije, ki so pokazale, da so sintetične dišave glavni krivec alergijskih reakcij. Povzročajo jih tudi detergenti, ki vsebujejo sulfate, in propilen glikol.
Vrniva se na študijo o parabenih. Ta je pokazala morebitno tveganje za raka na prsih pri uporabi deodorantov, ki vsebujejo parabene, Znanstveni odbor za potrošniške izdelke SCCP pa je zaključil, da ni dovolj podatkov za povezavo parabenov z rakom.
Že na podlagi nekaj indicev o negativnih stranskih učinkih posameznih kozmetičnih sestavin bi morali uporabiti previdnostno načelo in prenehati uporabljati takšne sestavine. Tej filozofiji sledi tudi ekokozmetika.
Ne sledi pa ji kozmetična industrija. Ali poznate kakšen primer njenega pritiska na strokovno presojo organov, kot je Znanstveni odbor za potrošniške izdelke?
Seveda, izvajajo ga vsa velika kozmetična podjetja! Ker izdelujejo kozmetiko v velikih količinah, je zanje ceneje, če ima ta dolg rok trajanja. Če skuša nekdo, npr. Znanstveni odbor za potrošniške izdelke, omejiti uporabo konzervansov, ki omogočajo takšen rok trajanja, podjetja nanj pritisnejo, naj jim da več časa za najdbo nadomestkov za te konzervanse.
Ljudje visoko ceno kozmetičnega izdelka enačijo z njegovo kakovostjo, vendar to ni vedno res.
Sestavine konvencionalne kozmetike stanejo približno enako ne glede na znamko, oziroma ali končni izdelek stane deset ali sto evrov. Višja cena izdelka je predvsem posledica stroškov za embalažo in oglaševanje.
Veliko konvencionalne kozmetike temelji na mineralnem olju – enakem, kot se uporablja za avtomobilske motorje – in detergentih, ki so zelo poceni. Sestavine ekokozmetike so dražje, ker so kakovostnejše.
*Objava v reviji Polet 29.10.2008, avtor Maja Prijatelj
