TRADICIONALNI BOMBAŽ SMRTONOSEN ZA PRIDELOVALCE

Ljudje se dandanes vse bolj zavedajo škode, ki jo povzročajo pesticidi, uporabljeni v kmetijstvu. Čeprav so pesticidi na začetku učinkoviti, škodljivci sčasoma razvijejo odpornost in posledično je potrebno uporabiti večje količine močnejših pesticidov, da dosežemo enak rezultat. 

Nenaravno visoki in številni pridelki lahko zemlji odvzamejo lastne hranilne snovi, na koncu postane prst nerodovitna in neekonomična za kmetijsko obdelovanje.

Veriga dolgov:

Mrčes, izpostavljena sintetičnim pesticidom, razvije zoper njih odpornost. Vsako leto morajo kmetje kupovati vse več pesticidov, da bi pogubili mrčes in povečevali pridelavo bombaža. Močna raba pesticidov zmanjšuje biološko raznolikost, uničuje ekosistem v okolju in zastruplja vodne tokove in podtalno vodo.

Povečana uporaba pesticidov poveča stroške pridelave kmetom in zmanjšuje njihove prihodke. Veliko jih je prisiljenih najemati posojila, kar vodi v verižne dolgove. Izposodijo si denar, da bi pridelali več bombaža, a vsako leto od pridelkov zaslužijo manj od predhodnega. V Indiji predstavljajo samo kmetijske kemikalije 60% stroškov pridelovalcev. V indijskem mestu Maharashtra je vlada ugotovila, da je samo v l. 2001 preko 1000 kmetov naredilo samomor zaradi prezadolženosti. Skupaj je uradno zabeleženo 200.000 primerov samomorov zaradi nezmožnosti vračanja dolgov, porabljenih za nakup pesticidov.

Dežele v razvoju se zaradi tega začaranega kroga spopadajo s kmetijsko krizo; uporaba pesticidov v teh državah je neurejena in s strani vlade ne prejema denarne podpore. Vedno večji pridelki, pridelani s pomočjo pesticidov, cene znižujejo, kar druge kmete, ki bi sicer pridelovali ekološko, prisili v rabo kemikalij.

Številni kmetje zato ogromno denarja dolgujejo posestnikom in dobaviteljem pesticidov, vendar je možnost, da se tega dolga rešijo, skoraj nična.

Kronične zdravstvene težave:

Veliko kemikalij, uporabljenih v pridelavi bombaža za ubijanje ali nadzor mrčesa, je akutno strupenih. Vsaj tri kemikalije, ki so intenzivno uporabljene v pridelavi bombaža, so v “umazanih dozirkah” – tako nevarne, da je 120 dežel na konferenci UNEP 2001 pristalo na prepoved njihove uporabe, a doslej se v realnosti to še ni zgodilo. Po poročilih nekaterih virov, kar 60% kmetijskih delavcev v bombažni industriji kaže simptome trajne zastrupitve. 20.000 kmetovalcev letno umre zaradi zastrupitve in bolezni, povezanih s pesticidi.